Sveta Katarina Sienska – cerkvena učiteljica

Danes, 29. aprila, goduje sveta Katarina Sienska, ki se je rodila 25. marca 1347 v Sieni v Italiji in umrla stara komaj 33 let, 29. aprila 1380 v Rimu. Bila je dominikanska tretjerednica (torej ni bila redovnica), teologinja, mistikinja in sholastična filozofinja. Pri papežu Gregorju XI. se je zelo zavzemala, da bi se papež vrnil iz izgnanstva v Avignonu v Rim. Sveti papež Pavel VI. jo je 3. oktobra 1970 razglasil za cerkveno učiteljico.

Življenje

Sveta Katarina se je rodila v Sieni v času kuge. Hišo, kjer se je rodila, lahko še dandanes obiščemo. Ko je bila stara pet ali šest let, je imela prvo videnje Jezusa, drugo pa, ko je bila stara sedem let in takrat se je zaobljubila samo njemu. Prva preizkušnja je nastopila, ko ji je umrla sestra Bonaventura. Starši svete Katarine so želeli, naj se poroči s sestrinim vdovcem, kar pa je bilo v nasprotju z zaobljubo svete Katarine. Snubca je začela zavračati in se še bolj posvetila postu in molitvi. Ko si je v znamenje protesta ostrigla dolge lase, je starše in snubca še dodatno razočarala.

Blaženi Rajmund iz Capue, osebni spovednik svete Katarine, ji je svetoval, kaj naj v prihodnje stori v takih primerih. Svetoval ji je, naj »zgradi celico znotraj svojega uma, iz katere njene misli nikoli ne morejo pobegniti.« V to celico je dala očeta Jakoba v podobi Kristusa, mater v podobi Marije in svoje brate v podobi apostolov. Na ta način je služila svojim sorodnikom v mistični podobi, kar ji je omogočalo priložnost za duhovno rast.

Sveta Katarina se je bojevala predvsem med dvema svetovoma ali odločitvama: naj izpolni željo svojih staršev, se poroči in postane mati ali naj postane redovnica. Na koncu se je odločila, da bo živela aktivno in kontemplativno življenje zunaj samostana po vzoru dominikancev, kar je lahko velika spodbuda za današnje samske ljudi, ki se iz takšnega ali drugačnega razloga niso poročili oziroma prestopili vrat samostana – sveta Katarina je, kot lahko vidimo, kot tretjerednica postala velika svetnica. Oče je na koncu njeno odločitev sprejel in ji na njeni poti zaželel srečo.

Ko je bila sveta Katarina precej slabotna, ji je videnje svetega Dominika dalo novo moč, da se pridruži tretjemu redu svetega Dominika, vendar ta njena želja ni bila všeč njeni materi. Svojo hčer je na silo odpeljala v kraj Bagno Vignoni, da bi ozdravela, vendar je sveta Katarina prav tam šele resno zbolela. Mati je sčasoma le popustila in sveta Katarina se je lahko pridružila tretjemu redu dominikancev. V nekaj dneh je sveta Katarina popolnoma ozdravela. Skupnost tretjega reda je sveto Katarino učila, kako v samoti in tišini živeti v družinski hiši – da, sveta Katarina je še naprej prebivala v domači hiši! Revežem je podarjala oblačila in hrano.

Mistična poroka z Jezusom

Ko je bila stara 21 let, je doživela mistično poroko z Jezusom, kar pozneje postane priljubljen motiv v slikarstvu. Ob tej poroki v dar ni dobila zlatega prstana, temveč mistično relikvijo Jezusa Kristusa. Jezus ji naroči, naj se začne udejstvovati v javnosti in politiki.

Še naprej je pomagala revnim in bolnim. Ko je leta 1374 potekal dominikanski generalni kapitelj v Firencah, se je tudi sama odpravila tja. Kot vse kaže, je ravno v tem času prejela blaženega Rajmunda iz Capue za svojega osebnega spovednika in duhovnega vodjo. Po tem dogodku je začela potovati po osrednji in severni Italiji s svojimi somišljeniki. Zagovarjala je reformo duhovščine in se zavzemala za duhovno svetovanje ljudem, da bi se z iskrenim kesanjem popolnoma predali božji ljubezni.

Sveta Katarina je imela tudi vedno večji politični vpliv. Leta 1375 je v Pisi prejela stigme, ki so bile vidne le njej. Od tega leta je začela pisati oziroma narekovati pisma, v katerih si je med drugim prizadevala k vrnitvi papeža iz Avignona v Rim. Obstaja dolga vrsta pisem, v katerih prosi papeža Gregorja XI. naj reformira upravo Papeške države in duhovščino.

Papež Gregor XI. se je januarja 1377 res vrnil v Rim, vendar je še danes stvar diskusije, v kolikšni meri se je to zgodilo zaradi posredovanja svete Katarine. Sveta Katarina si je prizadevala tudi za mir med italijanskimi mestnimi državami.

Proti koncu svojega življenja je sveta Katarina prenehala jesti zemeljsko hrano in je živela le še od obhajila. Čeprav jo je njen spovednik prepričeval, da mora jesti, od začetka leta 1380 ni mogla zaužiti ničesar več. Umrla je v Rimu 29. aprila 1380, ko je bila stara komaj 33 let. Papež Pij II. jo je 29. junija 1461 razglasil za svetnico.

Sveta Katarina je bila najprej pokopana na pokopališču cerkve Santa Maria sopra Minerva v bližini Panteona v Rimu. Ko so se začeli na njenem grobu dogajati čudeži, je blaženi Rajmund osebno uredil, da so njeno telo prenesli v notranjost bazilike Santa Maria sopra Minerva, kjer se nahaja še danes.

Glavo svete Katarine so ločili od telesa in jo vstavili v doprsni bronasti kip. V slavnostni procesiji so jo pospremili do bazilike svetega Dominika v Sieni, kjer se jo da počastiti še danes.